Ostri odzivi na zakon o psihoterapiji: "Vsak glavobol ni znak stresa"

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, Onkološkem inštitutu Ljubljana in Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti.
Klinična psihologinja Petra Bavčar iz UKC Ljubljana je v današnji izjavi za medije spomnila, da je bil podoben zakon ustavljen že lani, zdaj pa so vnesli nekaj "lepotnih vsebinskih sprememb, ostale pa so zelo sporne vsebine". Pričakujejo, da bodo poslanci v DZ "prepoznali sporne vsebine predloga zakona in ga zaustavili".

Poudarila je, da psihoterapija v zdravstvu ni nekaj novega, ampak se izvaja že dolgo, in to po veliko zahtevnejših kriterijih, kot predvideva predlog zakona. "Predlog celo uvaja strokovnjake z zelo nizkimi standardi, ki naj bi izvajali popolnoma isto storitev, kot jo izvaja veliko bolj izobražen in usposobljen kader sedaj v zdravstvu," je povedala Bavčar.

Konflikt interesov

Strinjala se je, da so čakalne vrste v zdravstvu na vseh področjih daljše, a ni prav, da jih krajšajo z zniževanjem izobrazbe. Različno dolgo in kakovostno izobraževanje ne more zagotavljati kadra za isto storitev, meni.
Dodala je še, da so v skupini, ki je predlog napisala, nekateri posamezniki v izrazitem konfliktu interesov. "Od ministrstva za zdravje bi pričakovali, da bo skrbelo za varnost in strokovnost zdravstvene obravnave, ne pa da skrbi za interese nekaterih skupin zunaj zdravstva," je kritična Bavčar.

Zavrnila je tudi navedbe ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, da bo odslej možno priti do psihoterapevtske obravnave brez napotnice. "To je neresnica, ker je to pravilo že zdaj. Kdorkoli, ki je v duševni stiski, ima vsak dan 24 ur na voljo psihiatra, h kateremu se lahko obrne v urgentnih ambulantah," je povedala.

"Vsako tiščanje v prstih ni znak anksioznosti"

V UKC Ljubljana so sicer mnenja, da je psihoterapevtsko dejavnost zunaj zdravstva treba urediti. Priznavajo, da predlog zamejuje nekatere sporne in zavajajoče oblike obravnav na trgu, in bi ga podprli, če ne bi posegal v zdravstvo.
Psihiater s pediatrične klinike Amir Samar je poudaril, da psihoterapijo na pediatrični kliniki izvajajo klinično usposobljeni specialisti, od katerih se zahtevata specializacija in večletno usposabljanje pod mentorstvom, kar se po predlogu ne zahteva od psihoterapevtov, ki bi jim bilo dovoljeno delo v zdravstvu.

Nedopustno je, da je ministrstvo zakon pripravilo mimo strokovnih združenj in ni upoštevalo priporočil razširjenih strokovnih kolegijev za področja psihiatrije, klinične psihologije, otroške in mladostniške psihiatrije in pediatrije, je prepričana pediatrinja s pediatrične klinike Nataša Bratina.

Prelogu zakona nasprotujejo tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Klinična psihologinja Andreja ŠkufcaSmrdel je opozorila, da vsako tiščanje v prstih ni znak anksioznosti in da vsak glavobol ni znak stresa. Ker se znaki duševnih težav prekrivajo s simptomi telesne bolezni, ti simptomi pa se prekrivajo z neželenimi učinki zdravljenja, je poleg znanja psihoterapije potrebnega tudi veliko drugega znanja.

Odgovornost se prelaga na pacienta

Klinična psihologinja Kaja Pavlin iz URI Soča pa je dejala, da predlog ustvarja zavajajoč vtis, da psihoterapija doslej ni bila mogoča na napotnico, čeprav jo izvajajo že leta. "Namesto da bi ta zakon podprl že vzpostavljene strokovne rešitve, izključuje strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami in odpira vrata javnega zdravstvenega sistema zasebnim, samoplačniškim, celo nekaterim neakreditiranim programom brez kliničnega usposabljanja, pripravništva in brez strokovnega izpita v zdravstvu," je povedala.
Po njenih besedah predlog odgovornost za izbiro najprimernejše vrste psihoterapevtske dejavnosti prelaga na pacienta, takšna ureditev pa pomeni nevarno zniževanje strokovnih standardov.

Izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic se je strinjala, da je treba psihoterapijo urediti, vendar pa za bolnike, ki se zdravijo v zdravstvenem sistemu in imajo specifične potrebe, vsaka oblika psihološke podpore ni ustrezna. To je namreč treba po njenih besedah ločiti od pomoči zdravi populaciji, ki ima trenutne duševne težave.

Na ministrstvu zavračajo obtožbe

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je medtem sporočil, da je današnji poziv k ustavitvi predloga zakona nerazumen. Meni, da je zakon nujno potreben, saj je področje popolnoma neurejeno in ni "nikakršnega nadzora nad tem, kdo se predstavlja kot psihoterapevt in ali je sploh ustrezno strokovno usposobljen".
Kordež je v izjavi za medije zavrnil kritike, da predlog znižuje izobrazbene standarde. "Govorimo o najmanj štiriletnem obdobju strokovnega izobraževanja in usposabljanja za bodoče psihoterapevte pod mentorstvom, t. i. supervizijo, zato menim, da je ta zakon potreben," je povedal. Po njegovih besedah bodo morali opraviti tudi kroženje v javnem zdravstvenem sistemu na področju obravnave duševnih stanj.

Pojasnil je, da bi po predlogu moral vsak posameznik, ki bi želel opravljati dejavnost psihoterapije, izkazati svojo strokovno usposobljenost, sicer v sistemu ne bo mogel delati in ne bo mogel pridobiti licence. Licence bi po predlogu sprva podeljevalo ministrstvo za zdravje, kasneje pa zbornica psihoterapevtov, je spomnil.

Najboljši možen kompromis v tej fazi

Kordež je zavrnil besede, da je do psihoterapije možno priti z napotnico. "Eno je napotnica za psihiatra ali za kliničnega psihologa, to seveda lahko kdorkoli prejme od izbranega oziroma napotnega zdravnika, ampak k psihoterapevtu z napotnico danes ni možno napotiti," je opozoril.
Dodal je, da psihiatri in klinični psihologi v svojem delu uporabljajo tudi določene pristope iz psihoterapevtskih obravnav. "Vendar psihoterapija ni vrsta zdravstvene dejavnosti. Po uvedbi tega zakona pa bo psihoterapija samostojna vrsta zdravstvene dejavnosti, na katero bo možno direktno napotiti tudi z napotnico," je spomnil.

Zavrnil je tudi očitke, da v pripravo predloga zakona stroka ni bila vključena. Po njegovih besedah je bila v dolgi proceduri predloga široka javna razprava in številni sestanki, pogovori in delitve mnenj. "Je pa dejstvo, da je desetletje to področje popolnoma neurejeno in da so mnenja znotraj različnih deležnikov v stroki tako izjemno razdeljena, da je popolno poenotenje pravzaprav neutemeljeno pričakovati," je dejal.

"Bi si tudi mi želeli, da bi se bolj združili in poenotili, pa vendar je v tej fazi to najboljši možen kompromis za pripravo tega predloga," je prepričan Kordež.